478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
VAUPOTIČ Maks
Foto: M.Vinko: 80 let kulturnega društva, tamburaške ga orkestra in gledališke skupine v Vidmu 1923-2003, 2003
Galerija slik

VAUPOTIČ, Maks


Rojen: 
18. november 1917, Lancova vas
Umrl:  18. avgust 2017, Dravinjski vrh


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskoval na Vidmu. Leta 1928 se je vpisal na ptujsko gimnazijo, kjer je zaključil tri razrede, hkrati pa se je dve leti učil igranja klavirja na ptujski glasbeni šoli. Kasneje se je glasbeno izobraževal na raznih izpopolnjevanjih za zborovodje. Leta 1961 je ob delu končal Kmetijski tehnikum v Mariboru.

Glasbeno se je začel udejstvovati že v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je v Vidmu pri Ptuju nastopal v gledaliških spevoigrah (Sveti Vid, Darinka …) in postal član Petelinovega tamburaškega zbora, ki so ga v Lancovi vasi leta 1923 ustanovili člani njegove družine z videmskim organistom Ivanom Brglezom na čelu. Prepevati je začel tudi v moškem cerkvenem zboru v domači župniji.
Med drugo svetovno vojno se je priključil partizanom, po vojni pa bil kratek čas zaprt v taborišču Strnišče. Leta 1947 se je zaposlil v Tovarni glinice in aluminija (TGA) v Kidričevem, kjer je na prigovarjanje sodelavcev ustanovil tovarniško delavsko godbo na pihala in tri pevske zbore (moški, mešani, ženski), konec leta 1950 pa še tamburaški orkester. Leta 1953 je v TGA opustil tako zaposlitev kot zborovodsko dejavnost.

Leta 1954 se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Videm, devet let kasneje pa v Kmetijskem kombinatu Ptuj, kjer je do upokojitve (1978) upravljal delo upravnika kmetijskega obrata Turnišče. Že leta 1951 je na povabilo videmskih prosvetnih delavcev začel voditi moški pevski zbor, kmalu zatem pa še mešani zbor Videm pri Ptuju, ki mu je dirigiral kar 45 let. Skupaj z zborom je ustanovil še tamburaško skupino, ki jo je z občasnimi prekinitvami vodil do leta 1994, ko je dirigentsko palico naposled predal Jožetu Šmigocu. V šestdesetih in sedemdesetih letih je vodil pevska zbora v Kungoti in Trničah na Dravskem polju, med letoma 1975 in 1996 je bil tudi zborovodja in organist pri mešanem cerkvenem pevskem zboru Sv. Vida. V sedemdesetih letih je vodil tudi moški pevski zbor ptujskih upokojencev, v osemdesetih je pod njegovo taktirko igrala še tamburaška skupina v Gorišnici.

Poleg zborovodstva je opravljal tudi druge pomembne naloge. Leta 1950 je postal predsednik Kulturnega društva (KD) Videm. Zaradi preobilice dela z zborovodstvom je to funkcijo leta 1955 predal Antonu Sedlašku. V šestdesetih in sedemdesetih letih je 12 let opravljal funkcijo predsednika Krajevne skupnosti Videm, v letih 1992–1996 pa funkcijo predsednika Čebelarskega društva Turnišče pri Ptuju.

Njegovo prizadevno delo na kulturnem področju ni ostalo neopaženo. Prejel je številna priznanja, med katerimi so najpomembnejša: mala oljenka občine Ptuj (1980), zlata plaketa ZKO Ptuj (1988), Gallusovo priznanje (1996) in plaketa Občine Videm (1998).

 

Viri in literatura
 M. Vinko: 80 let kulturnega društva, tamburaškega orkestra in gledališke skupine v Vidmu (1923−2003), Videm pri Ptuju, 2003.
F. Forstnerič: Videmski leteči pevovodja, V: Delo, letn. 19, št. 214 (14. 9. 1977), str. 5.
M. Černila: Društveno življenje v Občini Videm, V: Zbornik Občine Videm, Videm pri Ptuju 2011, str. 389–391.
S. Brglez: Naš stric iz Lancove vasi. Samozaložba, 1997.


Glej tudi



Prispeval/-a: Patricija Krajnčič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 8.9.2017, Patricija Krajnčič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh