478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SAMASTUR Gregor
Foto: osebni arhiv
Galerija slik

SAMASTUR, Gregor


Rojen: 
3. april 1960, Ptuj
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori in v Majšperku, nato pa gimnazijo pedagoške smeri na Ptuju, kjer je leta 1979 maturiral. Zatem je zaključil študij tehnične vzgoje in fizike na Pedagoški akademiji v Mariboru.

Prvo zaposlitev je dobil leta 1983 kot učitelj tehnične vzgoje in fizike na Osnovni šoli Selnica ob Dravi, leta 1987 pa se je kot učitelj praktičnega pouka zaposlil v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava. Njegovo delo zajema organizacijo in vodenje likovne delavnice, v katero se vključujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju. Udeležence delavnice spodbuja k razvijanju lastne likovne govorice ter skrbi za promocijo njihovih likovnih del na številnih likovnih razstavah.

Za likovno umetnost ga je v gimnazijskih letih navdušil njegov profesor likovne vzgoje in umetnostne zgodovine, priznani ptujski akademski slikar Albin Lugarič. S slikarstvom se je pričel resneje ukvarjati, ko se je zaposlil v ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava. V vseh letih svojega likovnega snovanja je ustvarjal v različnih tehnikah. Sprva je slikal na les, nato se je preizkusil v tehniki olje na platno, od leta 1991 pa najpogosteje uporablja likovno tehniko akril na platno. V zadnjih letih ustvarja tudi podobe iz lesa, mavca in gline. Motivika njegovega dela je zelo raznolika, v največji meri pa motivno izhaja iz narave. Njegov ustvarjalni opus lahko v grobem razdelimo v dva sklopa: abstraktni objekti in pokrajine.
Svoja dela je predstavil na več kot petdesetih samostojnih razstavah ter na več kot sto skupinskih razstavah in ex temporih po Sloveniji. Med drugim od leta 2008 redno razstavlja v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, kjer vsako leto februarja priredi spominsko razstavo, na kateri predstavi povsem nov cikel likovnih del. Med njegove pomembnejše samostojne razstave spadajo še razstava Nomen Omen (ime pove vse) v Salonu umetnosti na Ptuju (2010), razstava v Grajski pristavi v Ormožu (2014) ter razstava likovnih del in objektov z naslovom Prebujenje-percepcija, prav tako v ormoški Grajski pristavi (2016). Njegova likovna dela se nahajajo v številnih privatnih zbirkah v Sloveniji in tujini (Avstrija, Švedska, Švica, ZDA itd.).
Za svoja dela je prejel veliko nagrad strokovnih žirij, pohval in priznanj. Tako je med drugim prejemnik nagrad strokovnih žirij na likovnem tekmovanju Zlata paleta v Svečini (1995, 1997), ex temporu v Markovcih (2000, 2001), mednarodnem slikarskem ex temporu na Ptuju (2003, 2004, 2011) in ex temporu v Žetalah (2009, 2010, 2012, 2013). Za likovno delo Kondorjev let je prejel certifikat umetniškega dela (2009), za delo Duet kurent in rusa je na mednarodnem slikarskem ex temporu na Ptuju prejel priznanje mednarodne strokovne žirije, prav tako je dobitnik prve nagrade strokovne žirije na Mežanovih dnevih na Ptuju (2010) in ex temporu Žetale (2016).

V času bivanja na Ptuju je bil kratek čas predsednik Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj (1996–1997), od leta 2014 pa je predsednik Likovne sekcije Ustvarjalec Majšperk.

 

Viri in literatura
B. Habjanič: Ujete misli spomina Gregorja Samasturja, Ptujčan, št. 11 (27. 11. 2009), str. 23.
B. Habjanič: »Objem spomina« Gregorja Samasturja, Ptujčan, št. 3 (30. 3. 2010), str. 20.
B. Habjanič: Sanjske pokrajine Gregorja Samasturja v CID-u, Ptujčan, št. 2 (24. 2. 2014), str. 21.
S. Kodrič: Naša beseda: literarni večer, Majšperčan, št. 86 (oktober 2013), str. 18–20.
Gregor Samastur: grajska pristava Ormož: katalog razstave, Ormož, 2014.
S. Podbrežnik: Okno, ki zre v hišo, Večer, št. 51 (4. 3. 1997), str. 15.


Glej tudi



Prispeval/-a: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 16.11.2016, Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh