478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
RAKUŠA Rudolf
Foto: Spominski almanah slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov, Ljubljana, 1940, str. 180
Galerija slik

RAKUŠA, Rudolf


Rojen: 
22. marec 1893, Ormož
Umrl:  25. maj 1970, Maribor


Kraj delovanja: 


Leta 1912 je zaključil šolanje na učiteljišču v Mariboru in leta 1915 naredil usposobljenostni izpit. V Ljubljani je opravil izpit za poučevanje slovenske stenografije (1921) in na Dunaju še izpit za poučevanje esperanta v srednjih šolah (1926).

Od leta 1912 je učiteljeval pri Sv. Lenartu v Veliki Nedelji, nato od leta 1919 v Košakih v Mariboru, za tem pa od leta 1921 na dvorazredni trgovski šoli v Mariboru. Leta 1927 se je zaposlil na Državni trgovski akademiji v Mariboru, v letu 1947 pa je začel poučevati na ekonomski srednji šoli, od leta 1948 je bil tudi inšpektor srednjih strokovnih šol za stenografijo in strojepisje. Upokojil se je leta 1951, vendar je delo inšpektorja honorarno opravljal še naprej.

Reformiral je sistem slovenske stenografije, ki je bil leta 1946 uveden v slovenske srednje šole in napisal večkrat ponatisnjene priročnike za stenografijo. V svojem sistemu srbohrvaške stenografije je združil več dotedanjih različnih verzij, sodeloval pa je tudi pri izdelavi stenografije za esperanto.

Sestavil je nov način učenja za strojepisje in prvi v Jugoslaviji uvedel normiran format papirja, normirano oblikovanje ter normirano slovensko tipkovnico. Leta 1934 je napisal učbenik za nov način učenja slovenskega strojepisja, ki je bil večkrat natisnjen. Učbenik strojepisja pa je sestavil tudi za srbohrvaščino – za latinico in cirilico.

Od leta 1922 je deloval kot predavatelj esperanta, bil od leta 1935 član esperantske institucije Lingua komitato, kasneje preimenovane v Akademio de Esperanto, poleg tega pa je tudi prevajal. Sestavil je učbenik esperanta in priročnik za metodiko pouka esperanta ter objavljal v jugoslovanski esperantski reviji La Suda stelo. V esperanto je med drugim prevedel Cankarjevo povest Hlapec Jernej in njegova pravica.

Ob upokojitvi je prejel jugoslovansko odlikovanje red dela III. stopnje.

Po njem je od leta 1971 poimenovan Rakušev trg v Mariboru.

Dela (izbor):
- Slovarček okrajšav slovenske stenografije, 1936
- Slovenska stenografija, I. del: Poslovno pismo, 1946
- Slovenska stenografija, II. del: Govorno pismo, 1948
- Slovenska stenografija, III. del: Parlamentarno pismo, 1959
- Stenografsko berilo, 1962
- Strojepis, 1934
- Esperanto za šole, tečaje in samouke, 1937
- Esperanto za šole in tečaje. Del 1, 1967
- Esperanto za šole in tečaje. Del 2, 1968
- Instrumetodo por esperanto, 1957
- Metodiko de la esperanto – instruado: gvidilo por instruantoj de la lingvo internacia, 1970
- La servisto Jernej kaj lia rajto, 1929–30 (prevajalec)


Viri in literatura
Slovenski biografski leksikon: deseti zvezek, Ljubljana, 1967, str. 21.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 930.
Enciklopedija Slovenije: deseti zvezek, Ljubljana, 1996, str. 76–77.
I. M.: Prof. Rudolf Rakuša šestdesetletnik, Večer, št. 68 (21. 3. 1953), str. 2.


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Esperantsko društvo Maribor


Prispeval/-a: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 17.10.2016, Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh