478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
MURŠEC Mirko
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

MURŠEC, Mirko


Rojen: 
29. oktober 1887, Biš
Umrl:  21. junij 1961, Praga (Češka)


Kraj delovanja: 


Mirko Muršec z Biša v Trnovski vasi se je posvečal pisanju v narečnem in knjižnem jeziku, v dramskem odseku murskega Sokola pa igranju zlasti komičnih vlog in režiji. Po očetovi strani je bil sorodnik pisatelja in narodnega buditelja Jožefa Muršca. Okoli leta 1908 je delal kot odvetnik v ljutomerski odvetniški pisarni dr. Karla Grossmana, pozneje pa na lenarškem sodišču.

Leta 1908 se je v Ljutomeru vključil v napredno gibanje zoper Nemce, nemčurje in klerikalce. Že leta 1910 je v liberalnem Narodnem listu začel objavljati Pisma Komarovega Mihaleka s Hüde lükje. Po letu 1912 so pisma nosila naslov Doživljaji Mariborčana Cirila Gimploviča v Ljutomeru. Ker so bila pisma svojevrsten boj za pravice Slovencev in napredno miselnost, je z njihovim pisanjem prišel v nemilost pri nemčurjih in Nemcih. Z ostro ironijo je smešil namišljene mogotce in gosposke vladarje - javnosti jih je prikazal takšne, kakršni so v resnici bili. Njihov ugled je zmanjševal tudi kasneje, ko je pisal podlistke v Slovenski narod. Leta 1912 se je na Vsesokolskem zletu v Pragi navdušil nad zbliževanjem med Slovani ter začel prevajati povesti iz češčine v slovenščino. Verjetno zaradi pritiskov germanofilov in klerikalcev se je leta 1913 preselil iz Ljutomera na Moravsko, v Blansko. Zaposlil se je pri tovarnarju poljedelskih strojev kot nekakšen hišni odvetnik in izterjevalec dolgov, potoval po Šleziji ter se leta 1918 poročil z Marijo Jirgesovo. Po vojni je samostojno trgoval s poljedelskimi stroji v Sloveniji, Bolgariji, Romuniji … Kljub začetnemu dobremu zaslužku je propadel in nekaj časa izdeloval kremo za čevlje. Leta 1938 se je preselil v Brno, leta 1960 pa v Prago, kjer je leto kasneje umrl.

 

Viri in literatura
M. Slana: Slovenjegoriško narodno buditeljstvo, Sodobnost, 2001, str. 469–470.
H. Srnec: Prleška düša: severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih, Središče ob Dravi, 2014, str. 104.


Glej tudi



Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 16.11.2016, Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh