478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
MURŠEC ŽIVKOV Jožef
Foto: Album slovenskih književnikov 1928, str. 18
Galerija slik

MURŠEC ŽIVKOV, Jožef


Rojen: 
1. marec 1807, Biš
Umrl:  25. oktober 1895, Gradec


Kraj delovanja: 


Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfenku in v Lenartu v Slovenskih goricah. Od leta 1818 do leta 1825 je bil na gimnaziji v Mariboru, nato dve leti na graškem liceju. V letih 1827–1831 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil leta 1830 posvečen v duhovnika.
Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka. V letih 1839–1845 je bil privatni učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Friedauu v Gradcu. Leta 1846 je opravil teološki doktorat in postal veroučitelj na realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu grofa Thuna na Hrvaškem kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah uvajal maturo. Leta 1852 se je vrnil v Gradec in vse do upokojitve 1870 poučeval na realki. Tudi po upokojitvi je še poučeval verouk in slovenščino. Umrl je 25. 3. 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah.
Muršec si je dopisoval z mnogimi uglednimi Slovenci svojega časa: z Vrazom, Bleiweisom, Majerjem, Slomškom, Miklošičem, Cigaletom … Pod Vrazovim vplivom je začel zbirati ljudske pravljice in pripovedke, pesmi in pregovore. Kot zbiralec narodnega blaga je Murku in Štefanu Kočevarju pomagal pri sestavljanju ilirskega slovarja. Pri delu na tem slovarju je spoznal, da sta slovenščina in hrvaščina različna jezika, in v bodoče svoja prizadevanja usmeril v poenotenje slovenskega jezika. Muršec je zbral tudi preko 1000 rastlinskih imen in z njimi pri sestavljanju slovarja podprl Cafa, Miklošiča in Janežiča. Leta 1847 je v Gradcu izdal Kratko slovensko slovnico za prvence, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku (druga slovenska slovnica v slovenščini). O njej so poročale tudi Bleiweisove Novice. Njegovo zavzemanje za uvedbo slovenskega jezika v šole in urade je tako dobilo tudi praktično podlago. Veliko truda in sredstev je vložil tudi v razširjanje slovenskih in slovanskih knjig in časopisov med izobraženstvom na Štajerskem.
Leta 1848 je sodeloval pri nastanku Kozlerjevega zemljevida slovenske dežele in pokrajin – vrisal je narodnostno mejo in opisal slovenska krajevna imena v mariborskem okrožju. Muršec je odigral zelo pomembno vlogo v političnem življenju štajerskih Slovencev. V letu 1848 je v Gradcu ustanovil društvo Slovenija in bil njegov tajnik ter uspešno širil idejo o Zedinjeni Sloveniji.

Dela (izbor):
- Kratka slovenska slovnica za prvence, 1847
- članek: Theilweise Beleuchtung der drückenden Sprachund damit verknüpften Lebensverhältnisse der Slovenen in Steiermark, Krain, Kärnten, Istrien, im Triester und Görzgebiete, 1848


Viri in literatura
S. Granda: Dr. Jožef Muršec-Živkov v revolucionarnem letu 1848/49, Ljubljana, 2007.
J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec: (životopis), Celovec, 1898.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 740.


Glej tudi

link   dLib.si
link   Slovenska biografija


Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 16.11.2016, Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh