478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOSI Anton
Foto: dLib.si
Galerija slik

KOSI, Anton


Rojen: 
16. januar 1864, Godemarci
Umrl:  20. april 1945, Badličan (Hrvaška)


Kraj delovanja: 


Po ljudski šoli v Gornji Radgoni je obiskoval deželno meščansko šolo v Radgoni, nato učiteljišče v Mariboru in šolanje zaključil leta 1884. Zaposlil se je na osnovni šoli v Središču ob Dravi, kjer je služboval vse do upokojitve (1884–1925), z izjemo nekaj mesecev leta 1988, ko je vodil ljudsko šolo na Humu pri Ormožu. Leta 1909 je prevzel funkcijo upravitelja središke šole, leto zatem postal stalni nadučitelj, leta 1915 pa je bil imenovan za ravnatelja šole.

Ob poučevanju se je posvečal tudi pisanju in skladanju glasbe, dejaven pa je bil tudi na gospodarskem področju.
Pri pisanju se je ukvarjal z različnimi področji. Zbiral je narodno blago, zlasti legende in pete pesmi ter pisal poljudna dela za mladino: Narodne legende za slovensko mladino I−III (1890−1891), Zlate jagode (1894), Sto narodnih legend (1897), Zabavna knjižica za slovensko mladino (1895) idr. S predavanji je sodeloval na srečanjih učiteljskega društva ter objavljal prispevke s področja vzgoje in pedagogike. Pisal je tudi o jezikoslovju, predvsem se je posvečal narečju. Prav tako je obravnaval področje kmetijstva, v največji meri vinogradništvo. Objavil je prispevke o boleznih vinske trte in zatiranju trtnih škodljivcev ter izdal priročnik Umni kletar (1901). Svoje raznovrstne prispevke je objavljal v pedagoških (Popotnik, Učiteljski tovariš idr.) in mladinskih (Vrtec idr.) časopisih, v Slovenskem gospodarju ter v Naših goricah, Mohorjevem koledarju idr. Bolj kot literarno je njegovo delo pomembno v pedagoškem in narodnoprebudnem smislu.
Kot skladatelj je uglasbil več vokalnih del za mladino in odrasle ter svoje skladbe objavljal v Središču ob Dravi ter v Gradcu. Med njegovimi glasbenimi deli so: Letni časi (1905), Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom I−III (1907−1911), Slava domovini (1908), Kosova gostija (1912), Štiri cerkvene pesmi za šolske svete maše (1913) idr.
Aktivno se je vključeval v gospodarsko življenje Središča ob Dravi, kjer je leta 1901 ustanovil sadjarski tečaj in bil več let načelnik podružnice Sadjarskega društva ter tajnik Hranilnice in posojilnice.




Viri in literatura
Slovenski biografski leksikon: prvi zvezek, Ljubljana, 1925, str. 530–531.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 522.
Enciklopedija Slovenije: 5. zvezek, Ljubljana, 1991, str. 314.
J. Emeršič: Spomin na Antona Kosija in Martina Kojca, Tednik, št. 39 (5. 10. 1995), str. 7.
A. F.: Anton Kosi, Koledar družbe sv. Mohorja, 1947, str. 138–140.


Glej tudi

link   Wikipedia
link   dLib.si


Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 8.9.2016, Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh