478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KERENČIČ Jože
Foto: Komunist, (18. 7. 1980)
Galerija slik

KERENČIČ, Jože


Rojen: 
9. marec 1913, Jastrebci
Umrl:  27. december 1941, Maribor


Kraj delovanja: 


Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, nato pa nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Tudi tukaj se je družil z naprednimi študenti in sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, ki jih je objavljal že v Mariboru. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, izkoriščane viničarje in propadajoče kmete. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Pri delu je moral biti izredno previden, saj je bil osumljen komunistične dejavnosti. Kljub temu mu je na šoli uspelo okrog sebe zbrati skupino mladincev, ki jih je levičarsko usmerjal.

Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil med prvimi organizatorji odporniškega gibanja. Vključil se je v organizacijo odpora na Kogu in v Središču ter bil sekretar Osvobodilne fronte ljutomersko-radgonskega okrožja. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga 27. decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Bil je eden izmed prvih žrtev nemškega nasilja med Slovenci na Štajerskem ter najaktivnejši borec za svobodo v Slovenskih goricah. 27. novembra 1953 je bil proglašen za narodnega heroja.

Nadarjen za književnost je napisal več leposlovnih del, pisal pa je tudi sociološke in znanstvene študije. Prve leposlovne prispevke je začel objavljati v glasilu mariborskih učiteljiščnikov in v almanahu Mladi utripi, kasneje je sodeloval pri Obzorjih in drugod.

Dela (izbor):
- Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah, 1939
- Študija o naši vasi, 1938
- Mati išče mojstra, 1937
- Domačija: zbrano delo, 1967
- Zimska podoba, 1935
- Konec invalida Kastorja, 1936
- Obisk pri starcih, 1936


Viri in literatura
L. Šuligoj: Socialni pravičnosti posvečeno življenje in delo: ob 90-letnici Jožeta Kerenčiča in Ivana Potrča ter 100-letnici dr. Jožeta Potrča, Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 3/4 (2003), str. 373−390.
V. Rojic: 35-letnica smrti heroja Jožeta Kerenčiča, Tednik, št. 51 (30. 12. 1976), str. 9.
D. Novak: Idejni vodja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah, TV-15, (23. 2. 1984), str. 14.
D. Mevlja: Književniki, padli med NOB: Jože Kerenčič: Ob 72. letnici rojstva, TV-15, (7. 3. 1985).
J. Arko: Verovali so v svobodo: ob odkritju spomenika narodnim herojem – učiteljem: Večer, št. 113 (16. 5. 1980), str. 5.


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Zgodovinsko društvo


Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 21.8.2015, Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh