478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KELEMINA Jakob
Foto: Ilustrirani Slovenec, št. 50 (8. 12. 1928)
Galerija slik

KELEMINA, Jakob


Rojen: 
19. julij 1882, Vinski vrh
Umrl:  15. maj 1957, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Jakob Kelemina se je kot najmlajši sin revnega viničarja rodil na Vinskem Vrhu nad dolino Miklavža pri Ormožu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Miklavžu, gimnazijo v Mariboru pa le kratek čas. Že v srednji šoli se je moral sam preživljati, saj ga je njegov stric po tem, ko je izvedel, da ne namerava postati duhovnik, nehal podpirati. Odpravil se je v Pulj v upanju, da se bo z inštrukcijami tam lažje preživljal. V Pulju je končal višje razrede gimnazije in leta 1904 z odliko maturiral. Študiral je germanistiko na univerzi v Gradcu in na Dunaju ter doktoriral leta 1909 v Gradcu. Nato se je na dunajski univerzi usposabljal za pedagoga.
 
Nekaj let je služboval na gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani, nato pa je bil leta 1920 imenovan za docenta na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1928 pa vse do smrti je bil redni profesor za germansko filologijo in predstojnik oddelka. Jakob Kelemina velja za utemeljitelja ljubljanske germanistike, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. S to nesrečo je bilo za kar nekaj časa znanstveno raziskovalno delo na področju germanistike v Sloveniji zelo omejeno. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil tako rekoč edini predavatelj na oddelku, pri katerem je število slušateljev iz leta v leto naraščalo. 

Leta 1927 je izdal prvo teoretično zasnovano Literarno vedo, ki velja za tehten začetek slovenskih strokovno-znanstvenih objav na področju literarne teorije. V petdesetih letih 20. stoletje je bil zunanji sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje v Ljubljani, kar govori o tehtnosti njegovega etnološkega dela. Preučeval je slovensko ljudsko slovstvo, starejše slovensko-nemške stike, slovenske pravne starine in etimološka vprašanja. Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Dela (izbor):
- Untersuchungen zur Tristansage, 1910
- Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters, 1923
- Literarna veda, 1927
- Bajke in pripovedi slovenskega ljudstva, 1930
- Osnove novoangleške slovnice, 1946
- Krajevna imena iz spodnjepanonske marke, 1927
- Pravne starine slovenske v filološki luči, 1933
- Hajdina: toponomastični prikaz, 1933
- Goti na Balkanu, 1932


Viri in literatura
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 456.
M. Stanonik: Folkloristični portreti iz 20. stoletja: do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike, Ljubljana, 2013, str. 209–251.
Dr. Jakob Kelemina: 1882–1957: ob petdesetletnici smrti, Ormož, 2008.
I. Grafenauer: Jakob Kelemina, Slovenski etnograf, letn. 10 (1957), str. 199–200.
M. Jurak: Ustanovitelj germanistike na ljubljanski univerzi, Delo, št. 110 (14. 5. 2008), str. 20.
A. Janko: Germanist Jakob Kelemina, Slavistična revija, št. 2/3 (1994), str. 407–415.
J. Stanonik: Enciklopedija Slovenije: zv. 5, Ljubljana, 1991, str. 40–41.


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Wikipedia
link   dLib.si


Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 21.8.2015, Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh