479 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
INGOLIČ Anton
Foto: dLib.si
Galerija slik

INGOLIČ, Anton


Rojen: 
5. januar 1907, Spodnja Polskava
Umrl:  11. marec 1992, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Anton Ingolič se je rodil v obrtniško-kmečki družini. Bil je najstarejši otrok v družini, kjer jih je od 16 rojenih otrok le pet preživelo. Kot najstarejši naj bi prevzel družinsko obrt, vendar je bilo njegovo veselje do knjig močnejše. Prvo pesem je napisal v zadnjem razredu ljudske šole. S trinajstimi leti se je napotil v mariborsko realko. Začel je pisati in kot tretješolec ustanovil literarni list Žarki. V Parizu je preživel eno šolsko leto na pariški Sorboni in se vrnil z diplomo profesorja francoščine v inozemstvu. Že drugo visokošolsko leto v Ljubljani se je poročil z učiteljico Adelo.
Po opravljeni diplomi oktobra 1931 se je vrnil k svoji družini na Polenšak v Slovenske gorice. Štirje so se preživljali z ženino skromno plačo. Po končanem študiju ni našel zaposlitve, zato se je ukvarjal s pisateljevanjem. Prvo službo je dobil leta 1932 kot profesor slovenščine in francoščine na ptujski gimnaziji. Z družino se je preselil v Dornavo, kamor je bila premeščena žena.
Med drugo svetovno vojno je bil s sinčkom, ki je komaj shodil, hčerko šolarko in bolno ženo izgnan v Srbijo, kjer je preživel 4 leta. Novembra 1944 so se preselili v Beograd, kjer je sodeloval v slovenskih oddajah Radia Beograd in v kulturno-posvetnem društvu Slovencev France Rozman.
Po vrnitvi na Ptuj so najprej živeli v svojem skromnem stanovanju, kasneje pa so se preselili v izpraznjeno vilo bivšega nemškega veletrgovca Krakerja. Na Ptuj se ni vrnil samo svoboden, pač pa tudi z ozdravljenimi očmi, tako se je lahko z vsemi močmi lotil dela, ki ga je bilo več kot preveč. Žena se je zaradi bolezni upokojila, on se je zaposlil na gimnaziji na Ptuju, kjer ni samo poučeval, ampak je bil tudi ravnatelj. Nekaj mesecev je deloval kot varuh ptujskega in dornavskega gradu ter graščine na Turnišču, kot član mestnega narodnoosvobodilnega odbora in aktivist. Sredi decembra 1946 se je zaposlil na realni gimnaziji v Mariboru. Po letu 1955 pa se je ustalil v Ljubljani. Kot gimnazijski profesor se je upokojil leta 1965. Bil je glavni urednik revije Nova obzorja, od leta 1976 je bil dopisni član SAZU, od leta 1981 redni član.
Bil je zelo plodovit pisatelj, ukvarjal se je predvsem z romanom, povestjo, črtico in novelo. Pisal je tudi humoreske in potopise, scenarije za radio, film in televizijo. Dramatika je bila bolj na obrobju njegovega ustvarjanja. Skupaj s Prežihovim Vorancem in Miškom Kranjcem spada k smeri socialnega realizma. Vedno je iskal nove, sveže snovi, gradivo je zbiral iz življenja, ki ga je pozorno opazoval. Njegova dela so prevedena v 14 različnih jezikov: v ruščino, slovaščino, italijanščino, kitajščino idr., pogosto sta se prevajala zlasti Gimnazijka in Tajno društvo PGC.

Dela (izbor):

Romani:
- Lukarji, 1936
- Na splavih, 1940
- Matevž Visočnik, 1945
- Kje ste, Lamutovi?, 1958
- Nebo nad domačijo, 1960
- Lastovka čez ocean, 1966
- Pradedje, 1975

Kratka proza:
- Mlada leta, 1935
- Vidim te, Veronika!, 1959
- Podobe njenega življenja, 1985
- Črni kurent, 1993

Drame:
- Krapi, 1947
- Lovorjev venec, 1948
- Likof, 1950

Pripovedna dela za mladino:
- Tajno društvo PGC, 1958
- Mladost na stopnicah, 1962
- Gimnazijka, 1967
- Zgodbe mojega jutra, 1979
- Moje pisateljevanje, 1980
- Nemir mladostnika, 1982
- Leta dozorevanja, 1987


Viri in literatura
V. Kajzovar: Ingoličeva ptujska leta: med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem, Ptuj, 2007.
M. Forstnerič Hajnšek: Anton Ingolič, Slovenska pisateljska pot: vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev, Radovljica, 2013, str. 40.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 377.
 


Glej tudi

link   dLib.si
link   Wikipedia


Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 5.1.2018, Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh