478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GORJUP Branko
Foto: osebni arhiv
Galerija slik

GORJUP, Branko


Rojen: 
9. februar 1933, Ižakovci pri Murski Soboti
Umrl:  18. marec 2017, Ptuj


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je končal v Ločah pri Poljčanah, nižjo gimnazijo v Slovenskih Konjicah, srednjo kmetijsko šolo pa v Mariboru. Po študiju je diplomiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Na Ptuj je prišel leta 1951, kjer je v začetku delal kot kmetijski tehnik, kasneje kmetijski inšpektor. Bil je predsednik Občinskega odbora SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva) Ptuj in kasneje tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS (Zveza komunistov Slovenije) Ptuj. Zaposlen je bil v trgovskem podjetju Panonija Ptuj, kjer je delal kot analitik in planer ter 12 let kot direktor.
Za predsednika Skupščine občine Ptuj je bil izvoljen 29. aprila 1974, funkcijo je opravljal neprofesionalno. V tistem mandatu je funkcijo podpredsednika opravljal Oton Polič, Izvršni svet je kot predsednik vodil Franjo Gnilšek, podpredsednik IS pa je bil dr. Mitja Mrgole.

V tem času je bilo realiziranih vrsto prioritetnih nalog, izvedeni sta bili izgradnji primarnega vodovodnega in elektro omrežja, kajti zavedali so se, da je infrastruktura pogoj za razvoj in boljše življenje občanov.
Širilo se je tudi sekundarno vodovodno omrežje na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah s pomočjo mladinskih delovnih brigad. Prva je bila v Majšperku, nato v Dornavi.
Od cestnih povezav je bila izvedena cesta Ptuj–Macelj (pirnska cesta) in most čez Dravo na Borlu. Modernizirana je bila tudi cesta skozi Cirkulane, Okič in do Leskovca. Vloženega je bilo veliko truda pri pridobivanju sredstev, predvsem za manj razvita področja.
Izgradnja elektroenergetskega sistema Srednja Drava II. je bila velik poseg v prostor. Akumulacijsko jezero, ki je nastalo zaradi izgradnje kanalske hidrocentrale Formin (SD II), pa danes postaja pomemben turistični objekt.
V tistem času je bilo veliko storjenega za razvoj ptujske trgovine. Trgovsko podjetje Panonija se je povezala z Mercatorjem in to je bila ena izmed prvih povezav s partnerjem izven občine. Na Ptuju so bile zgrajene blagovnica, moderna centralna skladišča, postavljen je bil tudi logistični računalniški center.
V obdobju 1973–1977 je bil postavljen temelj razvoja ptujskih term (takrat Rekreacijski turistični center).
V letu 1973 je bila zgrajena ena vrtina, kasneje je Kmetijski kombinat zgradil še drugo.
Leta 1975 je bil zgrajen olimpijski bazen s skakalnico, otroški in rekreacijski bazen, energetski objekt, gostinski del, zgradba z notranjimi bazeni. Terme so dobile fiziatrijo in fizioterapijo, ki sta bili predpogoj za ureditev statusa zdravilišča in za zagotovitev nadaljnjega razvoja. Zgrajeni so bili bungalovi, igrišče za tenis in avtokamp.
V obdobju 1974–1977 je bil v občini nosilec razvoja TGA Kidričevo kot največje industrijsko podjetje. Med največje delovne organizacije poleg Kmetijskega kombinata je spadala Perutnina Ptuj, kjer so postavljali močan temelj za nadaljnji razvoj v celotni delovni organizaciji. Velike dosežke je dosegla pri razvijanju kooperacijske reje brojlerjev.
Na področju družbenih dejavnosti so potekala vlaganja v izgradnjo osnovnih šol. Za zagotovitev investicijskih sredstev za izgradnjo srednješolskega prostora je bil referendumsko uveden samoprispevek. Akcijo za prvi referendum je vodil sekretar Občinskega komiteja ZKS Alojz Gojčič. Temu referendumu sta v naslednjih letih sledila še dva.
Na področju zdravstva je bil posodobljen kirurški oddelek, s tretjim občinskim referendumom pa so bila zbrana sredstva za izgradnjo porodnega oddelka. V kasnejšem obdobju je bil zgrajen Zdravstveni dom Ptuj.




Viri in literatura
Osebna korespondenca s Silvo Gorjup, 7. september 2015 (hrani arhiv KIP).
B. Gorjup: Prispevek za biografski leksikon Spodnjepodravci.si, september 2015 (hrani arhiv KIP).
M. Hernja Masten: Prvi med enakimi!: funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja, Ptuj, 2006, str. 45–46.



Glej tudi



Prispeval/-a: Taja Bračič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 21.3.2017, Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh