479 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GOMILŠAK Jakob
Foto: Koledar Mohorjeve družbe 1908, str. 32
Galerija slik

GOMILŠAK, Jakob


Rojen: 
1. maj 1843, Biš
Umrl:  23. marec 1906, Trst


Kraj delovanja: 


Pesnik in pisatelj Jakob Gomilšak se je rodil v Bišu v Slovenskih goricah. Bil je nečak dr. Jožefa Muršca, ki ga je vzel k sebi v Gradec, da bi tam obiskoval gimnazijo. Prve razrede je dokončal v Gradcu, nato pa ga je stric poslal v Maribor, da bi se oblikoval v narodnostno zavednem ozračju, ki sta ga v tistih letih med mariborskim dijaštvom razplamtevala Davorin Trstenjak in Božidar Raič. Jakob je tam končal višje razrede, na poklicni prelomnici pa je zatrl lastno željo po pedagoškem poklicu in ustregel materini želji ter v letih 1863–1867 opravil teološki študij v Gradcu. Po posvetitvi je služboval najprej v Radgoni, kjer je bil kaplan do leta 1876, nato pa so cerkvene oblasti ugodile njegovi prošnji za mesto nemškega pridigarja v Trstu. Poklicno pot je zaključil kot profesor verouka na realni gimnaziji v Trstu (1891–1905).
Najprej je pisal v nemščini, toda že kot gimnazijec v Mariboru se je pridružil narodnostno naprednim vrstnikom. Krajše publicistične prispevke je Gomilšak objavljal v več slovenskih časopisih (npr. tržaška Edinost in Brivec, Slovenski narod) ter v Slovencem naklonjenih nemških listih. Vrh njegove lirike zagotovo predstavlja pesem Slovenec sem, ki mu je po objavi leta 1866 mahoma za nekaj časa rezervirala naslovno stran Slovenskega glasnika, po uglasbitvi Ipavca pa je praktično ponarodela. Zelo znan je tudi po prleški himni »Dere sen še mali bija«. Zlagal je tudi vesele študentovske, ki se še danes rade pojo. Med pomembnejše prispevke pa je mogoče šteti njegove kraje- in narodopisne (danes bi rekli geografsko-etnografske) članke, njegovo folkloristično delo, potopise, biografije in zgodovinske spise ter leposlovna besedila. Njegov najpomembnejši potopis je Potovanje v Rim, ki je nastal ob priliki njegovega romanja v Rim v letu 1975, ki je bilo proglašeno za sveto leto. Družba sv. Mohorja ga je leta 1878 izdala v samostojni knjižici. Napisal je tudi dela: Turki pri Radgoni (1862), Pohorje (KMD 1967), Sv. Trojica, romarska cerkev v goricah (KMD 1868), Haloze (Zora 1875).
Umrl je 23. marca 1906 v Trstu. Čeprav ga ne omenjata niti slovstvena zgodovinarja Slodnjak in Janež niti Zgodovina slovenskega slovstva, ki jo izdaja Slovenska Matica, spada med pomembnejše slovenske pesnike.

Dela (izbor):
- Potovanje v Rim, 1878
- Pohorje, 1967
- Sveta Trojica, 1868
- Haloze, 1875
- Turki pri Radgoni, 1862


Viri in literatura
F. Just: Panonski portreti: Jakob Gomilšak, Vestnik, št. 3 (20. 1. 2000) in št. 4 (27. 1. 2000), str. 11.
Mednarodni znanstveni simpozij o Jakobu Gomilšaku: Zbornik razprav, Trnovska vas, 2002.
F. Ilešič: Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1908, Celovec, 1907, str. 32.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 299.


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Wikipedia
link   dLib.si


Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 16.11.2016, Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh