479 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ERCEGOVIĆ Romana
Foto: Aleksandra Jelušič
Galerija slik

ERCEGOVIĆ, Romana


Rojena: 
6. julij 1972, Ptuj
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Na Ptuju je obiskovala osnovno šolo in naravoslovno gimnazijo. Leta 1998 je končala študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, magistrski študij na Lesley University v Cambridgu v ZDA pa 2004. Doktorat znanosti na področju dramaturgije je pridobila leta 2013 na Univerzi v Ljubljani. 

Prvi gledališki projekt, ki se je odmevno predstavil na festivalih v Sloveniji in tujini, je bila so-avtorska predstava Tkanje, žamet in samota iz leta 1997. Njena inovativnost je bila še posebej opažena na festivalu univerzitetnega gledališča v Potsdamu v Nemčiji. Ta predstava je že vsebovala elemente obrednega gledališča, ki je kasneje postal osrednji fokus interesa Romaninega umetniškega in znanstvenega raziskovanja.

Po končanem diplomskem študiju se je odločila za samostojno gledališko pot. Leta 2000 se je vrnila na Ptuj in ustanovila Studio za raziskovanje obrednih oblik gledališča in se posvetila preučevanju starodavnih kultur sveta ter odkrivanju novih možnosti gledališke umetnosti, ki temeljijo na povezovanju človeka in sveta narave. Leta 2001 je s strani Ministrstva za kulturo pridobila status samostojne ustvarjalke na področju kulture, ki ga neprekinjeno ohranja. V tem času so bile ustvarjene štiri samostojne obredno-gledališke avtorske predstave, Molitev Zemlji (2000), Elektra (2001), Bela Bizonka (2003) in Marija Magdalena (2007), ki so se predstavile na različnih slovenskih odrih (Drama SNG Maribor, Mestno gledališče Ptuj, Gledališče Glej ...), gostovale so tudi v tujini (ZDA, Rusija, Italija …). Skupaj so dosegle več kot 60 ponovitev in medijsko odzivnost v vseh osrednjih slovenskih in nekaterih tujih medijih. Najnovejši projekt je predstava Potovanje k Persefoni, ki je bila premierno uprizorjena avgusta 2015 v naravnem okolju slovenske Istre.

Svoje teoretične dramaturške prispevke je objavljala zlasti na 3. programu Radia Slovenija, svoje novejše raziskave obrednega gledališča pa je predstavila na mednarodnih strokovnih srečanjih v Capo di Ponte v Italiji, na Univerzi v Beogrаdu, na mednarodni šoli evropske prazgodovine v Serriju na Sardiniji, na konferenci Native Women & Men v San Diegu v Kaliforniji, v organizaciji Univerze v Oklahomi idr.

Njeno magistrsko delo Obredno gledališče na ženski način: obredno gledališče kot sredstvo prebujanja percepcije svetega (2004) ter doktorsko delo Sodobno obredno gledališče: grški misteriji in njihov vpliv na revitalizacijo obrednosti v gledališču 20. in 21. stoletja (2013) predstavljata integracijo spoznanj njenega trinajstletnega raziskovanja in hkrati odpirata potenciale za razvoj te oblike uprizoritvenih praks. 

Pomembno področje Romaninega ustvarjanja predstavljajo tudi pravljice in gledališče za otroke. Njeni dramski teksti so v repertoarjih slovenskih gledališčih in na programu Radia Slovenija (med njimi so Pingvin Cofek, SNG Nova Gorica in Radio Slovenija; Marušinih pet minut, Radio Slovenija; dramatizacija Mačka Murija in Sneguljčice, Slovensko ljudsko gledališče Celje; Travnik čarobne lepote in Vedno te ima nekdo rad v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj …), deluje pa tudi kot režiserka, igralka in animatorka lutk. 

Leta 1997 je prejela študentsko Prešernovo nagrado za raziskovalni prispevek v zborniku dramaturških analiz Žrtve, rablji in popotovanja po deželi Strniševih Ljudožercev (AGRFT, 1996).
 




Viri in literatura
 R. Ercegović: Življenjepis, oktober 2015 (hrani arhiv KIP).


Glej tudi

link   Obredno gledališče Duša zemlje


Prispeval/-a: Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 27.7.2016, Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh