478 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
COBELJ Štefka
Foto: Kosi, 1988, arhiv J. Černezel
Galerija slik

COBELJ, Štefka


Rojena: 
18. december 1923, Oblaki pri Juršincih
Umrla:  15. maj 1989, Ptuj


Kraj delovanja: 


Rodila se je kot najstarejši otrok v družini z osmimi otroki. Starši so želeli, da bi se izučila trgovine in doma prevzela vodenje trgovine z mešanim blagom, sama pa je želela nadaljevati s šolanjem. Te načrte je pretrgala druga svetovna vojna, ko so trgovino ukinili, Štefka Cobelj pa se je pridružila osvobodilnemu gibanju in kot partizanska Zora delovala v Majšperku in okolici, kjer je imelo odporniško gibanje močno oporišče.

Po koncu vojne se je zaposlila v Mariboru, kjer je ob delu obiskovala gimnazijo in maturirala leta 1949. Zatem je odšla na študij novinarstva na Novinarsko-diplomatski šoli Beogradu (1950-52), po ukinitvi le-te pa se je preusmerila na Filozofsko fakulteto v Beogradu in leta 1958 končala študij umetnostne zgodovine. Doktorat iz umetnostne zgodovine je opravila na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1965 s temo Franc Mihael in Janez Andrej Strauss v okviru baroka na Slovenskem Štajerskem. Disertacija je izšla tudi v knjižni obliki pri Založbi Obzorja Maribor leta 1967, v nemškem jeziku pa v Celovcu leta 1969. Na Filozofski fakulteti v Beogradu je študirala tudi etnologijo in leta 1973 študij končala z magistrsko nalogo Ivanjica s osvrtom na Moravički kraj.

Po opravljeni diplomi se je zaposlila v Zvezni komisiji za stike s tujino (1958-1962), kjer je delala na organizaciji in izmenjavi razstav s tujino. Med leti 1966-1976 je bila kustosinja Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu, nato pa se je vrnila v Slovenijo in postala ravnateljica Pokrajinskega muzeja na Ptuju (1976-1979). V prostorih grajske žitnice je uredila Vinarsko zbirko (1976) in zbirko Maske in opravila (1978). Po letu 1980 je v sodelovanju s ptujskimi vinarji uredila vinarska zbirko na prostem (1983) in viničarski muzej na Gorci (1988), sodelovala pa je tudi pri nastanku etnografske zbirke v gradu Velika Nedelja (1986).
Pripravila je več razstav in bila tudi izredno plodna publicistka. Na področju likovne umetnosti je pričela raziskovati opus Janeza Mežana in leta 1977 o njem pripravila retrospektivno razstavo z obsežnim katalogom. V naslednjih letih je za objavo pripravila znanstveno monografijo o Janezu Mežanu, ki pa ni nikoli izšla, verjetno zaradi finančnih težav.

Na Ptuju je navezala tesne stike z amaterskimi likovnimi ustvarjalci in vsako leto kot mentorica sodelovala na likovnih kolonijah, ki so se potekale sprva v Majšperku, kasneje pa na Gorci ali na Borlu. Najopaznejši dosežek Štefke Cobelj pri delu z ljubiteljskimi likovnimi ustvarjalci pa je knjiga Ljubiteljski likovniki Ptuja (1988), ki je bila v času izida ena prvih tovrstnih publikacij v Sloveniji.

Na številnih potovanjih po svetu je dopolnjevala svoje jezikovno znanje, saj se je poleg nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine, naučila celo švedščine in pozneje poljskega jezika. Obiskala je večino držav Evrope, pa tudi Afriko, Ameriko in Azijo, pri čemer ji je znanje tujih jezikov omogočilo sklepanje znanstev in mednarodno znanstveno sodelovanje. Njena široka razgledanost na področju etnologije, poznavanje neevropskih kultur in neuvrščenosti, ki je odpirala vrata za delovanje doma in po velikem delu sveta, so jo po upokojitvi leta 1980 pripeljali v Somalijo, kjer je na podlagi sporazuma o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Somalijo postala svetovalka za muzejstvo. V Mogadišu je delovala od novembra 1980 do julija 1981, od septembra 1981 do aprila 1982 in od septembra 1986 do maja 1987. V prvem delu svojega bivanja se je ukvarjala se predvsem s programom razvoja nacionalnega muzeja, njena glavna naloga pa je bila pripraviti vse elemente za formiranje muzeja revolucije, vključno s projektom nove zgradbe. Ob svojem drugem obisku je sodelovala pri postavitvi stalnih zbirk v novi zgradbi nacionalnega muzeja v Mogadišu, ki je bil odprt leta 1987. V severni provinci Somalije, v mestu Hargeysi je leta 1982 postavila muzej z zbirkami s področja etnologije in kulturne zgodovine.


Dela (izbor):
- Baročni slikarji Straussi, 1967
- Die Barockmaler Strauss, 1969
- Gorice in vino, 1976
- Janez Mežan, 1977
- Maske in opravila, 1978
 


Viri in literatura
M. Petrovič et al.: Zapuščina Štefke Cobelj, Ptuj, 2012.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 143.


Glej tudi

link   Wikipedia
link   dLib.si
link   Kamra


Prispeval/-a: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 16.8.2016, Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh