479 oseb Spodnjepodravci.si Spodnjepodravci.si
x



Spodnjepodravci.si

Biografski leksikon predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom vplivale na vsa področja življenja v Spodnjem Podravju. Zbirka imen raste in se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli bomo tudi vaših predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na spodnjepodravci@knjiznica-ptuj.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ARHAR Ivo
Foto: arhiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Galerija slik

ARHAR, Ivo


Rojen: 
5. maj 1918, Šentvid pri Ljubljani
Umrl:  27. maj 1994, Maribor


Kraj delovanja: 


Ivo Arhar se je rodil v obrtniški družini kot najmlajši izmed štirih otrok mizarja Ivana Arharja (1880–1973) in trgovke Matilde Arhar, rojene Sever (1882–1943). Srednješolsko izobrazbo in katoliško vzgojo mu je dala Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani, ki jo je obiskoval v letih 1928–1936. Po končani srednji šoli se je vpisal na študij slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in ga zaključil aprila 1941. V času študija je bil dejaven član akademskega kluba Zarja, v katerem so se zbirali katoliško usmerjeni študenti − krščanski socialisti, ki so se zavzemali za socialno pravičnost in nazorsko strpnost.

Drugo svetovno vojno je brez službe preživel v Ljubljani, po vojni pa kot profesor slovenskega jezika in književnosti služboval najprej na nižji gimnaziji v Murski Soboti, nato pa od 1946 do 1951 na gimnaziji na Ravnah. V tem času je bil tudi prefekt v ravenskem dijaškem domu. Jeseni leta 1951 se je zaposlil na gimnaziji na Ptuju, kjer je zraven profesorske službe opravljal tudi delo dolgoletnega varuha dijaške knjižnice ter vodil literarni in filmski krožek. Nekaj časa je bil tudi vodja strokovnega aktiva za slovenski jezik ter član šolskega odbora za prireditve. Arhar je na ptujski gimnaziji služboval do leta 1971, nato se je zaposlil na Ekonomski šoli Ptuj in tam ostal do upokojitve.

Bil je velik ljubitelj knjig in dober poznavalec knjižnega trga. V teku svojega življenja si je ustvaril spoštovanja vredno zasebno knjižnico. Izgrajevati jo je začel že v študentskih letih, še intenzivneje pa v letih svoje profesorske službe. Z ljubeznijo do knjig je bilo povezano tudi njegovo delo strokovnega svetovalca in upravnika Mestne knjižnice in čitalnice Ptuj, ki jo je honorarno opravljal med letoma 1955–1958, ter delo poverjenika Prešernove družbe in Slovenske matice. Bil je tudi član Slavističnega društva, stanovske in strokovne organizacije, ki na znanstveni in pedagoški ravni skrbi za slovensko jezikovno in literarno kulturo, in se strastno zanimal za gledališko in filmsko umetnost. Kot predsednik Sosveta za estetsko-humanistično vzgojo pri ptujskem Občinskem svetu Svobod je poskrbel za organizacijo posebnih mladinskih predstav ter pogovorov o filmu. Zaradi svojega prizadevanja in udejstvovanja na filmskem področju je bil leta 1961 imenovan za člana Sosveta za filmsko vzgojo pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Maribor. S svojo izbrano in poznavalsko besedo je sodeloval tudi na mnogih kulturnih dogodkih domačega Ptuja. Leta 1983 je za svoje prizadevno delo na pedagoškem in kulturnem področju prejel zlato plaketo dr. Franja Žgeča.

Arhar pa ni bil le pedagog in ljubitelj knjig, temveč tudi navdušen planinec, ljubitelj gora in narave. V gore je kot samoten romar ali s posameznimi prijatelji začel zahajati že kot mladenič in tja kot profesor vabil tudi mnoge generacije ptujskih dijakov. Bil je član več planinskih društev, tudi Planinskega društva Ptuj, ki mu je leta 1993 podelilo priznanje za njegov prispevek pri soustvarjanju in afirmaciji Haloške planinske poti.

Leta 1993, leto pred svojo smrtjo, je Arhar svojo bogato zasebno knjižnico prodal Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Njegova knjižnica je največja od treh zasebnih knjižnic, ki jo v svojih zbirkah hrani ptujska knjižnica. Obsega 11.311 kosov knjižnega gradiva oz. 5.254 naslovov različnih publikacij, predvsem s področja književnosti, literarne teorije in literarne zgodovine.

 

Viri in literatura
Melita Zmazek: Ivo Arhar in njegova zapuščina v ptujski knjižnici. Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, 2015.


Glej tudi

link   Kamra


Prispeval/-a: Melita Zmazek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Zadnja sprememba: 7.4.2016, Melita Zmazek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci gorenjci pomurci celjskozasavski združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5      
Na vrh